Iz prve roke

Indija – neverjetni kaos ali izjemna dogodivščina? Oboje! (2. del)

datum objave | 30. julij 2018
2559

Pred tabo je drugi del potopisa iz Indije. Pripravila ga je naša Vanja, ki se je lani jeseni skupaj s hrvaško blogerko Andreo Andrassy odpravila na 15-dnevno potovanje po Indiji. Svoje zanimive misli o njuni popotniški izkušnji je strnila v tri zapise, danes objavljamo drugega. Prvega, kjer je predstavljen začetek potovanja in šok ob pristanku v povsem drugačni državi, lahko najdeš v našem arhivu, zaključek njune dogodivščine pa bomo objavili v naslednjih dneh.

Delhi ni mesto, v katerem bi načrtoval daljši postanek. Če želiš prizanesti svojim čutilom, je bolje, da se čim prej odpraviš naprej. Po našem programu je bil to Jaipur, ki je glavno mesto province Radžastan. Tja smo se odpravili z zasebnim minibusom, ki je bil prijetno klimatiziran, čist, pri šoferju si lahko kupil vodo, pot pa smo si krajšali z internimi šalami, ki so se pojavile že v prvih dveh dneh.

Prispemo v Jaipur, “the pink city”, ki že samo z opisom obljublja, da bo prijaznejši do nas. Odpravimo se na orientacijski sprehod po mestu in uživamo v barvah, sončnem zahodu, omamnih dišavah in življenju, ki se dogaja ob glavni cesti. Vsake toliko zaslišiš “pazi, kje hodiš”, da ne pohodiš česa na tleh ali stopiš v jarek, poln postane vode, ki se izteka iz bližnjih kioskov s hrano. Na eni strani motorji, tuk tuki, avtomobili, krave, na drugi strani psi, ki se hladijo v senci, nad nami pa opice, ki z zanimanjem spremljajo dogajanje. Noro! Kje sem? Je to drug planet? Težko slišiš svoje misli od vsega hupanja na cesti, glasu iz bližnjega minareta, ki vabi k molitvi, prodajalcev na ulicah in prijetnih melodij, ki prihajajo iz hindujskih templjev, zato se samo prepustiš, ne razmišljaš, temveč le okušaš, kar ti trenutek ponuja. Seveda – vse dogajanje bi želel posneti na svoj telefon, a ko kasneje pogledaš posnetek, ni niti približno tak, kot si ga doživel v tistem trenutku.

Prepoteni, prašni in utrujeni od vročine poiščemo mesto, kjer si bomo privoščili večerjo. Naš vodič se je doslej vedno izkazal s priporočili in tudi tokrat sprejmemo njegov predlog. Nekaj se jih odpravi v hotel, ostali pa smo imeli prevelik apetit, da bi zamudili priložnost za novo porcijo garam masale ali paneerja. Hrana na tej turi ni vključena preprosto zato, ker Indija velja za eno od tistih destinacij, kjer enostavno moraš poskusiti vse. Organizator ne želi, da bi jedli samo v hotelih, saj je ravno čar Indije, da hrano okušaš na ulicah, v lokalnih bistrojih in restavracijah. Povsod je dovolj izbire (tudi za tiste, ki težko prenašamo pekočo hrano) in vedno je najbolje poiskati kotiček nekje ob cesti, kjer se največ dogaja. Naši hoteli pa so bili lepo umaknjeni od hrupa, a dovolj blizu, da te tuk tuk za manj kot 1 evro odpelje, kamor želiš.

Jaipur je lep, zanimiv, a ne toliko, kot je čudovito mestece Amber, kamor se odpravimo naslednje jutro v zgodnjih urah, da bi se izognili gručam turistov. Vkrcamo se v (na videz) vojaške džipe, ki nas odpeljejo do Jantarjeve palače, ki se razprostira na vrhu hriba, nad vasjo in reko, ki teče skoznjo. Nekaterim turistom tu obljubljajo nepozabno pot do palače na hrbtih čudovito poslikanih slonov, k sreči pa G Adventures tovrstnih izkoriščanj živali ne podpira, zato smo se temu izognili. S polno mero zadovoljstva, da nas tja ni prenašala uboga žival, ki bi morala prehoditi 2 km v klanec navzgor in po žgočem soncu, smo se na vrh odpravili z džipi in sprehodili skozi labirint hodnikov palače, na glavno dvorišče, od koder se razprostira čudovit razgled na krasno urejene vrtove z začimbami, barvitim cvetjem in manjšimi, skrbno obrezanimi drevesi.

Se nadaljuje …
Če bi se v Indijo rad podal tudi ti, obišči naše agentev poslovalnici na Ajdovščini v Ljubljani ali pa jih pokliči na brezplačno številko 080 47 42.

Oddaj povpraševanje