Iz prve roke

Indija – neverjetni kaos ali izjemna dogodivščina? Oboje! (3. del)

datum objave | 12. avgust 2018
3266

Tu je tretji del potopisa iz Indije, v katerem je svoja doživetja in spomine strnila naša Vanja. Lani jeseni sta se skupaj shrvaško blogerko Andreo Andrassy odpravili na zanimivo 15-dnevno potovanje po Indiji, ki ju ni razočaralo. Prvi in drugi del potopisa si lahko prebereš v že objavljenih zapisih. Prihodnjič pa bomo objavili še zaključne utrinke s potovanja, med katerimi te čaka tudi nekaj napotkov za obisk Taj Mahala.

Dovolj mestnega vrveža, hupanja, razgretega asfalta in hotelskih sob. Po nekaj dneh enostavno potrebuješ počitek in kje drugje kot sredi vasic, kjer te obkrožajo polja, vaški otroci, krave, koze in bivoli. Organizator naše ture je dobro razmislil, kako zastaviti to pot in nas poslal v vas Dhula, ki se nahaja približno 80 km iz Jaipurja. Tu nas čaka kampiranje v posebnih prostornih šotorih z lastnimi kopalnicami in restavracija z dvoriščem, kjer si rezerviramo prostor za jutranjo jogo. Po opravljenem check-inu skočimo v bazen, si privoščimo masala čaj, uživamo v tišini, občasnem petju ptic in zvokih glasbe iz bližnjega templja.

Vmes smo se dogovorili za jutranjo jogo pod vodstvom Edith (Madžarka, ki je potovala s svojim možem indijskih korenin, oba pa že leta živita na Novi Zelandiji). Edith dela kot spolna terapevtka in je tudi izkušena učiteljica joge. Prijetna gospa, s katero bi lahko klepetala o vsem vse dni tega potovanja. Joga pa ni ostala naša edina aktivnost tisti dan, kasneje so naši popotniki z Nove Zelandije našli kij in žogo za kriket ter me naučili nekaj osnov udarcev, a proti Indijcu nisem imela šans, kljub nekaj uspešno odbitim žogam. 🙂 Najbrž mi ni treba posebej razlagati, da so indijska in novozelandska moštva najboljša v kriketu (na svetu!).

Ko se je temperatura spustila z neverjetnih 37 stopinj na znosnih 29, smo pograbili kolesa in se z lokalnim vodičem odpravili do bližnjih vasic – vse do njegove kmetije, kjer nas je pričakala cela družina. Pot ni bila dolga, a asfaltna cesta se na vsake toliko spremeni v kup kamenja, pot ti zapirajo krave in bivoli, k cesti pa z vseh mogočih dvorišč divjajo otroci, nam mahajo, pozdravljajo s Hello in Good Afternoon in če so dovolj hitri, ujamejo tvoj “gimme five”. Oh, kako so srečni! Četudi živijo v nam nepredstavljivih razmerah, imajo največje nasmeške na obrazih, tekajo naokoli, prenašajo mlajše bratce in sestrice ali pa ženejo živino s polj, kjer se pasejo. Seveda poznajo televizijo, coca colo, čokolado, le da te uživajo v zelo malih količinah in to znajo ceniti. Njihova življenja so preprosta, a zato nič manj bogata.

Lepo je bilo. Predvsem pa mirno. Hrana v kampu je bila neverjetno okusna, šotori neverjetno prostorni, hlajeni z ventilatorji in opremljeni z lučmi. In za zajtrk so nas pričakale palačinke, banane, čokoladni preliv ter arašidovo maslo! Temu jaz pravim že pravo razvajanje po evropskih standardih! Če bi vedela, da so kampiranja lahko takšna, bi se večkrat odpravila kam s šotorom. 😉

Vsem, ki potujejo v Indijo priporočam, da pri načrtovanju poti vključijo dan ali dva v eni od takšnih vasic. Vse skupaj bo precej ublažilo kulturni šok, predvsem pa se prileže dan brez hrupa in in nepreglednih množic ljudi. Hkrati pa je tu dovolj varno, da se na pot podaš s kolesom. Sredi Delhija ali Varanasija si tega ne bi upala! 😉

Naslednji dan nas je čakala 7-urna vožnja do Agre, kjer smo prenočili in se v zgodnjih jutranjih urah odpravili do Taj Mahala. Priznam, da smo čutili nekaj “metuljčkov” v trebuhu, ko smo pomislili, da smo že tako blizu »Taju«!

So te Vanjini zapisi prepričali, da je čas za potovanje v Indijo? Obišči naše agentev poslovalnici na Ajdovščini v Ljubljani ali pa jih pokliči na brezplačno številko 080 47 42 in poiskali ti bodo ugodne letalske karte, prenočišča ter prevoz do letališča.

Oddaj povpraševanje