Delo v tujini

Ko se uresničijo otroške sanje

datum objave | 04. julija 2019
442

Vedno sem bila precej pustolovska oseba. Rada sem potovala in živela med ljudmi iz drugih kultur, hkrati pa se od njih učila tako njihovega jezika kot tudi drugih veščin, za katere sem se v tistem času zanimala. Rada sem se družila z ljudmi z drugačnim pogledom na svet zaradi drugačnih življenjskih izkušenj, vzgoje in, na splošno, življenja v drugačni kulturi. Pri sedemnajstih sem tako šla prvič delat v tujino. Delala sem kot prostovoljka na ranču v Avstriji, leto kasneje pa sem se odločila še za mesec prostovoljstva v Angliji. Zaradi velikega zanimanja za tuje jezike in kulture sem se vpisala na Filozofsko fakulteto, kjer sem začela študirati anglistiko in rusistiko. Vsekakor pa mi je študij vzel veliko časa, poletni ritem so mi v avgustu zmotili še ne narejeni izpiti (ups 😊) in tako sem si med poletji raje našla službo doma, si prislužila nekaj denarcev in jih nato porabila za potovanje, za katerega sem si vzela kakšen teden pred novim študijskim letom. Po treh, ne bi ravno rekla monotonih, pa vendar ne tako zanimivih poletjih, kot nekaj let nazaj, se je ponudila priložnost, da potovanje in delo zopet združim. Odločila sem se, da si vzamem »absolventa« in se pripravim na, kot pravijo na Nomagu, najlepše poletje v svojem življenju.

person 1245959 1280 1

Decembra sem tako začela zbirati dokumente, ki sem jih potrebovala za prijavo, ter tudi že iskati potencialne delodajalce. Presenetilo me je, da mi ni bilo treba opraviti toliko dokumentacije, kot sem sprva pričakovala. Poleg tega so bili na Nomagu zelo ustrežljivi in so bili pripravljeni odgovoriti na vsa vprašanja, ki sem jih imela, ne glede na to, na katero mesto bi se uvrstila na lestvici neumnih vprašanj. Nina, ki je bdela nad mojo prijavo, je poskrbela, da je šlo vse po načrtih. Po nekaj dneh kolebanja med različnimi delodajalci in preštevanja plusov ter minusov – od plače do lokacije dela do tega, ali delodajalec omogoča možnost namestitve ali ne –, sem se naposled odločila za delo v Roche Harborju na otokih San Juan v zvezni državi Washington. Intervju z delodajalcem je bil mala malica. Čeprav sem se pred njim kar precej sekirala – to je namreč bil moj prvi Skype intervju –, se je izkazalo, da so bile potne roke odveč. Pogovor je bil sproščen, opravljen v slabih 30 minutah. Po nekaj dneh sem tako že prejela veselo novico – dobila sem job! 😉 Po tem so stvari stekle po hitrem postopku. Kupila sem si letalsko karto, si uredila zavarovanje in pripravila še zadnje dokumente, ki jih bom potrebovala pred odhodom v Ameriko; vse to pod budnim očesom super ekipe na Nomagu.

chicago 690364 1280

Čeprav sem večino stvari že uredila, me čaka še zadnji, najpomembnejši korak – sestanek na ameriški ambasadi. Ko bo še to za mano in bo viza potrjena, sem pa nared. Preplavljajo me mešani občutki. V teh šestih mesecih priprav sem se zagotovo kar nekajkrat vprašala, zakaj, za vraga, sem se sploh spustila v to. Vsekakor pa se zavedam, da ko stopim iz cone udobja, največ zrastem. To sem dokazala, ko sem potovala v Avstrijo in Anglijo in sem se vrnila domov kot popolnoma drug človek. Saj veste, kaj pravijo: “Bliss is on the other side of fear.” Tako dneve, ko moje telo popušča strahu, zagotovo odtehtajo dnevi, ko komaj čakam, da stopim na ameriška tla in začnem raziskovati ameriški svet. To si želim že od zgodnjih najstniških let in komaj verjamem, da se mi bodo letos te otroške sanje končno uresničile.

– Živa

Je Živin zapis tudi tebe prepričal, da se podaš iz svoje cone udobja na ameriška tla? Potem si oglej več informacij na naši spletni strani ali se oglasi v poslovalnici Nomago Travel na Ajdovščini 1 v Ljubljani ter poskrbi, da boš naslednje leto tudi ti na letalu za nepozabno poletje v ZDA.

Ali je poletno delo zame?