Beneški bienale, ki ga pogosto opisujejo tudi kot umetniške olimpijske igre, je maja že 57. odprl svoja vrata. Če te zanima sodobna vizualna umetnost (in sem štejemo tudi nenavadne performanse, velikane sodobne umetniške produkcije in zaenkrat še neznane, pa zato toliko bolj zanimive umetnike), je obisk bienala nujen, ti pa gotovo že veš vse o njem. Če vendarle potrebuješ kakšen namig ali nekaj spodbude za obisk beneškega bienala, beri naprej.
Težko najdeš mesto, ki bi bilo bolj primeren gostitelj mednarodnega likovnega festivala. Milijoni ljudi se zgrinjajo v Benetke, kjer se umetniške stvaritve predstavljajo v zavetju arhitekturnih čudes. Sodobna umetnost je zanimiv kontrast gotskemu in baročnemu marmorju, oltarjem, cerkvam in starodavnim kipom.
Osrednji del beneškega bienala – tokrat poimenovan Viva Arte Viva – se odvija v nekdanji beneški državni ladjedelnici, orožarni ter skladišču – Arzenalu, nacionalne paviljone pa najdeš v Vrtovih (Giardini), seveda pa se marsikaj dogaja tudi drugje in tako te že sama struktura bienala vabi, da raziščeš tudi manj znane predele Benetk.
Čeprav se je bienale začel že maja, pa imaš še kar nekaj časa za obisk – traja namreč do novembra. Dvodnevna vstopnica stane 30 € (možni so tudi različni popusti, tedenske vstopnice ipd.) in toplo ti priporočamo, da si res vzameš čas, saj vsaj poleti temperature niso najbolj naklonjene hitenju po mestu. In če potrebuješ nasvet, v katerem hotelu se nastaniti, da boš kar najbližje dogajanju, veš, na koga se obrniti, kajne? 😉
Brez dvoma je celoten bienale vreden ogleda, pa vendar moramo izpostaviti nekaj paviljonov, ki jih ne gre izpustiti:
1.Slovenski paviljon, Vrtovi
Ne, nismo pristranski, z nami se strinja tudi The Guardian: slovenski paviljon s projektom Nike Autor in kolektiva Obzorniška fronta Novicam se ne odpovemo! so izpostavili med petimi najboljšimi. V središču pozornosti filma Obzornik 63 je vlak kot nosilec upanja in obupa, v zborniku pa najdemo 24 besedil, ki se ukvarjajo tako z obzorniško filmsko prakso kot s podobo vlaka.
Namig: slovenski paviljon ni edini, kjer lahko srečaš slovensko umetnost – na osrednji razstavi se predstavljajo Kolektiv OHO, Marko Pogačnik in Vadim Fiškin, nekoliko pa je s Slovenijo povezan tudi paviljon države NSK, ki ga najdeš v palači Ca’ Tron.
2.Nemški paviljon, Vrtovi
Faust Anne Imhof je prejel zlatega leva za najboljši nacionalni paviljon. Je eden od najbolj obiskanih nacionalnih paviljonov, večurni performans pa obiskovalci opisujejo kot temačen in srhljiv preplet baleta in opere med ognjem, glasbo in občinstvom.
3.Kanadski paviljon, Vrtovi
Ker bodo morali razpadajoči paviljon prenoviti, si je Geoffrey Farmer privoščil ekstravagantno odstranjevanje sten in stropov in v središče dekonstruiranega paviljona postavil ogromno vodno fontano –A way out of the mirror (pot iz ogledala).
4.Francoski paviljon, Vrtovi
V francoskem paviljonu se nahaja Studio Venezia – snemalni studio, kjer se lahko obiskovalci sprehodijo med glasbili, različno glasbeno in studijsko opremo ter glasbeniki, ki seveda medtem nastopajo in tudi snemajo svoje delo.
5.Malteški paviljon, Arzenal
Homo Melitensis – An Incomplete Inventory in 19 Chapters je skupinska razstava, ki so jo pripravili Adrian Abela, John Paul Azzopardi, Aaron Bezzina, Pia Borg, Gilbert Calleja, Austin Camilleri, Roxman Gatt, David Pisani, Karine Rougier, Joe Sacco, Teresa Sciberras, Darren Tanti in Maurice Tanti Burlo’, dopolnjena je z artefakti iz zasebnih zbirk, arhivov in narodne galerije. Razstava se ponorčuje tudi iz malteških stereotipov.
6.Portugalski paviljon, otok Giudecca
Jose Pedro Croft je svojo stvaritev poimenoval Uncertain Measure – sestavlja jo šest ogromnih jeklenih skulptur z ogledali in barvitim steklom ter lesenimi podpornimi palicami (ki nekoliko spominjajo na lesene stebre, ki podpirajo Benetke). Stoji pred vilo Hériot, v vili pa si lahko ogledaš manjše modele in risbe, ki ponazarjajo, kako je potekal ustvarjalni proces.
7.Islandski paviljon, otok Giudecca
Na drugem koncu otoka te pričakujeta Ûgh in Bõögâr, več kot 30 metrov visoka govoreča in premikajoča se trola. Projicirana sta na stene nekdanjega skladišča. Egill Sæbjörnsson je svojo stvaritev poimenoval Out of Controll.
8.Philip Guston and the Poets, Gallerie dell’Academia
Razstava je eden od spremljevalnih dogodkov in bo na ogled le do 3. septembra, vsekakor pa je ogled obvezen za vse Gustonove fane. Na ogled je 50 slik in 25 risb, ki se navezujejo na poezijo D.H. Lawrencea, W.B. Yeatsa, Wallacea Stevensa, Eugenia Montaleja and T.S. Eliota.
Sodobna umetnost v prelepem okviru starega mesta – to je beneški likovni bienale. Tako blizu je, da ga res ne smeš zamuditi. Zate smo tako pripravili dva različna vikend paketa glede na tvoje želje:
-paket A, ki vključuje prevoz do Benetk, nočitvi v hotelu in vstopnico za bienale, za 250 € ali 207 €, odvisno od vrste hotela;
-paket B, ki poleg vsega v paketu A vključuje še res odlično food turo Urban adventures prvi dan in za katero doplačaš 89 €.
Privošči si umetniški konec tedna! Za rezervacijo nas pokliči na 080 47 42 ali oddaj povpraševanje.
