Iz prve roke

Neverjetna Indija

Avtor | Eva Likar
datum objave | 29. september 2023
527

Neverjetna Indija, njene barve, hrup, nasmehi, vonji. Njena kulturna raznolikost, duhovna večplastnost, gospodarska razsežnost. Njena skrivnostna mreža presežkov in primanjkljajev, ki tako ostro prevprašuje naše navade in prepričanja, da marsikateri popotnik to državo le stežka uvrsti na svoj seznam želenih destinacij.

In res je – Indija je težka, naporna in nepravična. Hkrati pa je čudovita, bogata in navdihujoča na najbolj svojevrsten in barvit način. V Indiji sem preživela dva meseca in pred odhodom so me popotniki opozarjali: “Indijo ali obožuješ, ali sovražiš, vmesne poti ni,” in pridno sem se pripravila na soočenje s prenaseljenostjo, vsiljivostjo, onesnaženostjo, revščino, … ko pa sem Indijo odkrila na svoji koži, sem postavko spremenila v “Indijo lahko obožuješ, sovražiš, ali oboje – nikoli pa se ne moreš nanjo pripraviti!”

 

Indija je 162x večja od Slovenije. Ima 22 uradnih jezikov – in na stotine govorjenih – hindujski večini se pridružujejo milijoni muslimanov, kristjanov, sikhov, budistov in pripadnikov drugih veroizpovedi. S skoraj 1,5 milijarde prebivalci je druga najbolj poseljena država na svetu in se nahaja med 10 najhitreje rastočimi gospodarstvi na svetu.

Nemogoče bi jo bilo celovito opisati ali predstaviti v kratkem blogu – želim deliti svojo izkušnjo in vam na kratko predstaviti 2 regiji, ki sta med seboj povsem različni. Morda boste med njima našli pravo destinacijo za naslednje potovanje, ali pa vsaj dobili vpogled v raznolikost izkušenj, ki jih Indija ponuja! Vsaka izmed predstavljenih regij si zasluži potovanje za minimalno 2, za celotno opisano pot pa raje 3 tedne. Spodaj boste našli kar nekaj uporabnih povezav in nasvetov, a verjemite, da boste vseeno presenečeni na vsakem koraku.

Prihod v Indijo – Delhi ali Mumbaj

S partnerjem sva kot utečena popotnika prispela v Delhi z urejeno e-Tourist vizo (izbirate lahko med vizami za 1 mesec, 1 leto ali 5 let – proces traja le nekaj dni, bodite pa pozorni na datum začetka veljavnosti, saj letna viza začne teči že na dan izdaje, mesečna pa na dan prvega prihoda v Indijo).
Neprespana sva se ob izhodu iz letališča najprej nasmehnila močnemu, značilnemu vonju v zraku, ob sončnem vzhodu pa sva se žalostno spogledala ob pogledu na onesnaženostjo mesta. Potem se je začel vrtiljak presenečenj, saj sva se znašla v pravi organizirani shemi prevar. Z velikima nahrbtnikoma in podočnjaki, brez dostopa do interneta za preverjanje informacij, sva bila popolni tarči in le z nekaj sreče sva izgubila le precej časa, ne pa tudi denarja. Vsakemu obiskovalcu svetujem, da si pred odhodom skrbno pripravite potovalni načrt do hotela, in se tega načrta trdno držite kljub mikavnim ponudbam “vladnih predstavnikov”, “varnostnikov”, “turističnih delavcev,” – prepričlijvim in predvsem simpatičnih Indijcev.

Če pristanete v prestolnici, nekaj znamenitosti ki si jih je vredno ogledati: Rdeča trdnjava, Humajunova grobnica, India Gate, Jama Masjid, Gurudwara Sri Bangla Sahib, National Gandhi Museum.

 

indija zacetek

Foto: Eva Likar

Nastanitev: Za poceni backpackerske nastanitve je slavna četrt Paharganj, ki ni za vsakega. Za prvi obisk popotnikov, ki iščejo nekaj udobja, kot bolj mirne četrti priporočam okolico Connought Place ali Karol Bagh.

Prevoz: Najemite auto-riskhaw, tuktuke z motorjem, in se s šoferjem v naprej dogovorite, katere znamenitosti si želite ogledati in za kakšno ceno. Pri tem vam lahko pomaga hotelsko osebje, ali pa si naložite aplikacijo Ola, da boste imeli dostop do realnih cen. Pogajanje je tu del vsake kupčije! Tudi metro je dobra opcija.

V kolikor se odločite za obisk južnejših regij, priporočam, da letite v Mumbaj in si vzamete vsaj 2 dni za ogled India Gate, Taj Mahal Hotela, otoka Elephanta, četrti Colaba (tu priporočam nastanitev) z veličastno angleško arhitekturno dediščino. Preko agencije lahko vstopite v največji slum Dharavi – izkušnja, ki je spremenila moje dojemanje slumov. Moj partner je dolgoletni fan knjige Shantaram, in mesto sva doživeto odkrivala po korakih slavnega lika Lin Babe. Mumbaj je tudi prava destinacija za tiste, ki želite večerno zabavo ali enkratno priložnost nastopiti v Bollywood filmu – meni se sprehod po zvezdniški četrti žal ni obrestoval.

indija

Foto: Eva Likar

Severni svet duhovnosti

Indija je zibelka duhovnosti in modrosti, ki so jo skozi tisočletja oblikovali hinduizem, jainiziem, budizem, pa tudi islam, sikhizem in krščanstvo. S svojo bogato tradicijo privabi mnoge, ki želijo izkusiti kanček njene misterioznosti in narediti korak naprej v svoji duhovni rasti. Če tudi vas privlači duhovnost, je severna Indija prava izbira za vas!

Delhi sva zapustila z avtobusom – če želite potovati z vlakom, priporočam da karte kupite v naprej. Obiskala sva mesto Amritsar v zvezni državi Punjab, kjer se nahaja Zlati tempelj Sikhov. Izjemno gostoljubni Sikhi vam bodo ob obisku razložili temelje Sikhizma, razkazali tempelj in kuhinjo – v kompleksu namreč prostovoljci vsak dan postrežejo na tisoče brezplačnih obrokov vsem, ki to želijo, in ponudijo prenočišče. V bližini se nahaja Jallianwala Bagh memorial, posvečen žrtvam groznega masakra Sikhov s strani predstavnikov Britanske vojske leta 1919. Prav poseben spomin je tudi ogled prireditve ob zaprtju indijsko-pakistanske meje, vsakodnevni vojaški spektakel, ki meša kazanje tekmovalnosti in moči med državama, pompozne koračnice, ples in navdušeno navijanje.

indija amritsar

Foto: Eva Likar

Z avtobusom sva nadaljevala pot v zvezno državo Himachal Pradesh, v Dharamshalo in sosednji McLeodganj, ki je od leta 1960 sedež Tibetanske vlade v izgonu in dom Dalajlame. V nekaj urah sva popolnoma zamenjala okolje – na vznožju Himalaje sva zadihala svež gorski zrak, turbane Sikhov so na ulicah zamenjala dolga temnordeča oblačila tibetanskih menihov, punjabske specialitete pa tibetanski momo, rezanci in tsampe.

Vzdušje v Dharamshali me je napolnilo z mirom. Pridružite se menihom med sprehodom po sveti poti Kora in obiščite Dalajlama Temple Complex, tu preverite, če bo v času vašega obiska imel kakšen javni nagovor, midva sva ga žal zgrešila. Pričakovanja je presegel Tibetanski muzej, naslednjič pa bi se tja vrnila za tečaj meditacije in tibetanske medicine.

indija sever

Foto: Eva Likar

Naslednji nočni avtobus naju je pripeljal do Rishikesha, slavne prestolnice joge, kjer mrgoli ashramov in šol – od izjemnih do takšnih, ki so se odprle zgolj zaradi potencialnega zaslužka, zato se dobro pozanimajte. Poleg intenzivne joge s Pratapom sem izkusila Ayurvedo masažo, obiskala Trayambakeshwar tempelj in ure sedela ob Gangesu, ki se tu, pod vznožjem Himalaje, zeleno svetlika in vabi Hindujce k očiščenju. Zvečer pa sva se udeležila obreda Aarti – še bolj slaven je tisti v sosednjem mestu Haridwar.

Rishikesh

Foto: Eva Likar

Zadnja postaja te severne ture je tudi njen vrhunec, in vrhunec marsikaterega potovanja v Indiji – tudi za Indijce. Govorim seveda o mestu Varanasi, najsvetejšem hindujskem mestu. Besede težko opišejo občutke in presenečenja, ki jih prinese ta kraj, kjer se v najlepši obliki srečujeta življenje in smrt, kjer ima vsako dejanje močan pomen v krogu življenja stotine milijonov Hindujcev, ki sanjajo o obisku – in smrti – v Varanasiju.

Jutranji Varanasi me je napolnil z globokim občutkom miru in toplo priporočam, da se pred sončnem vzhodom s čolnom podate na Ganges in vzdolž stopničastih Ghaatov spremljate, kako se mesto prebuja. Vljudno opazujte sveto kopanje v Gangesu, ki čisti duše preteklih grehov in bolezni, opazujte – ali se ji pridružite – tradicionalno jutranjo jogo in stotine templjev. Nazadnje vas čoln pripelje do Ghaata Manikarnika, kjer 24 ur na dan v natančno določenem protokolu potekajo kremacije umrlih, ki s posmrtnim stikom z Gangesom pridobijo možnost dosega Mokshe, osvoboditve duše kroga reinkarnacij.

Priporočam, da si za boljše razumevanje in vstop v manj znane dele mesta, vsaj pol dneva mesto ogledate z vodičem. Zvečer si oglejte Aarti na Ghaatu Dashashwamedh.

indija varanasi

Foto: Eva Likar

Tu se čudovita tura, ki postreže tudi z napornimi prevozi in veliko nepričakovanimi interakcijami in prizori, zaključi – pa vseeno ostane z nami še dolgo! Spodaj obiščemo povsem drugačno regijo …

Božanska lahkotnost Kerale

Kerala ali “Božja lastna dežela” kot jo kličejo Indijci, je nežnejši obraz države, tropska dežela zelenih gozdov, čudovitih plaž in neštetih kokosovih palm, riževih polj, začimb polnih okusa, ter neskončnih kavnih in čajnih nasadov. Kerala je tudi sinonim za mrežo vodnih kanalov in zalivov, takoimenovanih “backwaters”, ki se prelivajo v zaledju Arabskega morja.

kerala

Foto: Eva Likar

Poleg narave Kerala nudi bogato arhitekturno dediščino, ki se ponekod meša z nizozemskimi in portugalskimi pridihi, hindujski templji pa sobivajo z mošejami in cerkvami. Je tudi dom indijske tradicionalne medicine Ayurveda, in mnogih šol joge – s kombinacijo obeh pa lahko na potovanju celovito poskrbite za dušo in telo. Je zvezna država, kjer stereotipi Indije dajo prostor lahkotnosti bivanja, in je gotovo primerna izbira za tiste, ki se ne želijo spopasti s kaosom in intenzivnostjo severa.

Raziskovanje Kerale sva začela na jugu, v mestu Trivandrum oz Thiruvananthapuram in končala v mestu Koči. Glede na ustreznost letov, pa bi lahko pot opravili tudi v nasprotni smeri.

V Trivandrumu sva v Muzeju zgodovine in dediščine dobila vpogled v zgodovino Kerale, od zunaj pa sva si ogledala tudi tempelj Padmanabhaswamy, ki skriva zaklad, ki velja za največjo zabeleženo zbirko zlata na svetu! V tempelj tujci nimamo vstopa.

 

Kratko vožnjo z vlakom oddaljena Varkala je odlična izbira za ljubitelje joge in Ayurvede, in se nad značilnim rdečim klifom razteza vzdolž ene najlepših plaž v Indiji. Tu sem čas izkoristila za teden najboljše joge, če vam bo morje naklonjeno, pa tu lahko tudi surfate.

verkala plaza

Foto: Eva Likar

Še danes me objame topla nostalgija ob misli na dneve raziskovanja backwaters na Munroe Islandu, kjer sva s čolnom plula po vodnih kanalih ob sončnem vzhodu, ure kolesarila po prašnih poteh pod kokosi, spletla prisrčna poznanstva z gostitelji in Adijem, pri katerem sva vsak dan pila kavo in čaj.

munroe island

Foto: Eva Likar

Prav tako me je zaznamoval tek na prostrani, divji plaži v neturistični ribiški vasici Mararikulam, ki bojda spominja na Tajsko pred 40 leti in kjer sem jedla najboljše specialitete Kerale.

mararikulam

Foto: Eva Likar

Od tu sva želela odkriti backwaters v zaledju Allapuzhe, kjer si lahko privoščite nočitev na ladji, Houseboat, midva pa sva se odločila za cenovno najugodnejšo možnost – rečni javni prevoz, ki vas za manj kot 1 evro več ur počasi pelje po kanalih in zalivih med manjšimi postajališči pred hišami domačinov.

allapuzha

Foto: Eva Likar

Po adrenalinski vožnji z avtobusom sva nato prispela do Munnarja, ene najbolj znanih t. i. hill stations”, kamor Indijci najraje pobegnejo pred včasih neznosno vročino. Tu sva več dni izkoristila za pohodništvo med najvišje ležečimi nasadi čajevca v drugi največji proizvajalki čaja na svetu – in razgledi so naravnost čarobni! Še posebej ob sončnem vzhodu, ko smo imeli srečo opaziti tudi prostoživeče slone!

munnar

Foto: Eva Likar

Kot zadnjo postajo sva nekaj dni preživela s prijatelji v mestu Koči, edini kraj, kjer smo v decemberskem času videli božično dekoracijo in celo plesali na indijske priredbe mednarodnih božičnih melodij. Tu si vsekakor vzemite čas za sprehajanje po starem delu, Fort Kochi, oglejte si tradicionalno predstavo please Kathakali, obiščite tržnico začimb in se ob sončnem zahodu sprehodite ob japonskih ribiških mrežah.

mesto koci

Foto: Eva Likar

Kerala res očara na povsem drugačen način kot preostala Indija, in resno mislim, da vsakdo, ki dvomi, ali je Indija prava destinacija zanj, s Keralo ne more zgrešiti!

 

Praktične informacije o potovanju v Indiji:

Glavni jeziki opisanih regij: Hindi, Punjabi, Marathi, Malayalam. Z angleščino in nekaj dobre volje, se lahko vse dogovorite.

Valuta: Rupija

Prevoz: letalo (med regijami), vlak (obvezna izkušnja, a karte je za veliko destinacij potrebno rezervirati v naprej), avtobus (za nočne vožnje so na voljo ležalniki). Zamude so pogoste in prevozi zelo naporni, saj le redko prekoračiš 50km/h – razdalje pa so ogromne.

Aplikacije: Ola (mestni prevoz), ConfirmTKT (vlak, a za aktivacijo potrebuješ račun IRCTC in lokalno telefonsko številko, zato je nama služila šele v Indiji), Booking, Agoda, MakeMyTrip (namestitev)

Varnost: Indija je lahko naporna, a je večinoma varna za tujce. Vseeno bodite previdni, posebej v mestih in posebej zvečer, in skrbno pazite na svoje stvari.

Hrana in pijača: raznolike regionalne specialitete. Jedi so lahko zelo pikantne. Alkohol je v nekaterih regijah prepovedan, drugje se prodaja le v uradnih vladnih trgovinah. Bodite previdni z ulično hrano in se držite dobro obiskanih restavracij, četudi zelo preprostih.

Stik z Indijci: zelo enostaven – so radovedni, ogovarjajo in gledajo ljudi v oči. Na svet gledajo drugače kot mi in je vsak pogovor presenetljiv. Le redko boste “v miru” – največ ljudi pa vas bo ogovorilo, da bi z vami naredili selfi!

Priprava na Indijo: Poskrbite za vizo, cepljenja, pripravite si potovalni načrt. Predvsem pa si zagotovite goro potrpežljivosti, v program vpeljite veliko dodatnega časa za nepredvideno, aktivirajte intuicijo, odprt duh, in radovednost. Uživajte!