Novice

Podnebne spremembe: spreminjanje sveta, kakršnega poznamo

datum objave | 26. septembra 2019
209

Še pred nekaj leti je ob omembi podnebnih sprememb marsikdo zamahnil z roko, globalno segrevanje pa je bilo prej uvrščeno v kategorijo teorij zarote kot resnih okoljskih problemov. S številnimi požari v amazonskem pragozdu in vse glasnejšo najstniško aktivistko Greto Thunberg, ki je k protestom in pozivom k ukrepanju pritegnila predvsem mlade, pa so podnebne spremembe postale ena najpomembnejših tem letošnjega leta. In to je tema, ki je ne bomo zlahka spet pospravili globoko v predal, saj bodo posledice vse hujše.

markus spiske olgovwwyt8m unsplash

Kaj točno podnebne spremembe sploh so, kakšne so njihove posledice in zakaj bi moral o tem nekaj vedeti čisto vsak? Začnimo na začetku. Izraz opisuje spremembo vremenskih vzorcev po svetu, povezano predvsem s poviševanjem povprečnih temperatur. O zanesljivih meritvah na tem področju govorimo od leta 1850 naprej, svet pa je danes okoli ene stopinje Celzija toplejši, kot je bil pred približno stoletjem. Temperaturno povprečje se je začelo močno poviševati po drugi svetovni vojni, ko se je povečalo število prebivalcev in njihova potrošnja.

Globalno segrevanje je predvsem posledica človekovih dejavnosti, ob katerih se v ozračju povečuje količina toplogrednih plinov, zaradi česar so ekstremni vremenski pojavi, kot so poplave, nevihte in suša, vse pogostejši in intenzivnejši. Količina ogljikovega dioksida, toplogrednega plina z velikim vplivom na globalno segrevanje, se vztrajno povečuje vse od industrijske revolucije. Škodljive emisije povzroča predvsem uporaba fosilnih goriv – premoga, nafte in plina. Da bi se situacija izboljšala, bi morali te količine v kratkem času močno zmanjšati, ker pa so to goriva, s pomočjo katerih se pozimi ogrevamo, pa tudi tista, ki poganjajo naše avtomobile in letala, s katerimi odletimo na počitnice, o drastičnem zmanjšanju v bližnji prihodnosti ni ne duha ne sluha.

harrison moore zbg29d6z98i unsplash

K povečevanju količine ogljikovega dioksida v ozračju pripomore tudi sečnja dreves, s katero pridobivamo les, sojino in palmovo olje ter ustvarjamo prostor za kmetijsko dejavnost. Tudi ta je, v primeru uporabe gnojil, precej pomemben dejavnik ustvarjanja toplogrednih plinov, k temu pa pripomore tudi živinoreja, saj se, medtem ko krave in ovce prebavljajo, sproščajo velike količine metana. Krčenje gozda povzroča tudi popolno uničenje nekaterih vrst prostoživečih živali in rastlin.

Zakaj so požari v Amazoniji tako velik problem?

Avgusta so družbena omrežja preplavili posnetki gorečega amazonskega pragozda, kjer so med januarjem in avgustom letos našteli kar okoli 73 tisoč požarov. Za primerjavo – v letu 2018 jih je bilo skupno 37 tisoč. Največji pragozd na svetu pomembno vpliva na zemeljsko podnebje, pravimo pa mu tudi »pljuča sveta«. Takšno poimenovanje si je prislužil, ker absorbira kar četrtino na svetu proizvedenega ogljikovega dioksida in ga predeluje v kisik. Gre za največji pragozd na svetu, ki v kisik letno pretvori kar 2,4 milijarde ton ogljikovega dioksida, torej igra pomembno vlogo pri zadrževanju poviševanja povprečne temperature ozračja. Samo julija je zaradi požarov izginilo 2300 kvadratnih kilometrov gozdov, zaradi obsežnih in številnih požarov, ki so največji pragozd zdesetkali, pa »pljuča sveta« ozračje precej težje prečiščujejo. Krivdo za požare so okoljevarstveniki pripisali predvsem novemu brazilskemu predsedniku Jairju Bolsonaru, ki je zaradi gospodarskih interesov dovolil več sečnje dreves v pragozdu.

markus spiske byuo uvzapm unsplash

Slovo od predvidljivosti in dolgoročnih načrtov

Pomembno se je zavedati posledic, ki jih podnebne spremembe prinašajo, saj spreminjajo naše okolje, gospodarstvo, zdravje in skupnosti, v katerih živimo. Znanstveniki svarijo, da bodo posledice, če rasti globalne temperature ne uspemo zadržati pod 1,5 stopinje Celzija glede na predindustrijsko dobo, katastrofalne.

Globalno segrevanje je povezano s številnimi drugimi podnebnimi spremembami. Mednje recimo sodi dvigovanje gladine morja, do česar pride predvsem zaradi taljenja ledenih površin. Tovrstne spremembe se sicer dogajajo počasi, a po statističnih podatkih raziskovalcev naj bi bil eden od petih ljudi na svetu priča, kako bo mesto, v katerem biva, pogoltnilo morje. Do sredine 21. stoletja bo več kot milijarda ljudi živela na področjih, pogosto podvrženih ekstremnim vremenskih razmeram, kot so cikloni in poplave.

jeremy bishop h7bq8veztws unsplash

Letni časi, kar smo v zadnjih letih že občutili, zaradi podnebnih sprememb niso več tako predvidljivi, kot so bili nekoč. To povzroči, da je težje delati dolgoročne načrte, kar bo v okviru kmetijstva sčasoma pripeljalo do slabih letin in pomanjkanja (določenih vrst) hrane.

Ena od negativnih posledic, ki je zagotovo zaskrbljujoča, je še, da bodo zaradi povišanja temperatur komarji lahko preživeli v mnogih predelih sveta, kjer doslej niso, s tem pa bomo priča povečanju števila obolelih za smrtonosnimi boleznimi, kot je malarija.

Zaradi takšnih dogodkov, bo številne spremembe občutiti tudi v turizmu. Dvig gladine morja bo ogrozil obalne destinacije in infrastrukturo. Zaradi višanja temperatur bodo zime vse krajše, ukvarjanje z zimskimi športi pa vse težje izvedljivo. Spremembe v biodiverziteti pa bodo prizadele eko turizem.

massimo rivenci upvt1r4bbco unsplash

Vsaka malenkost šteje

V zadnjih mesecih je veliko pozornosti pritegnila 16-letna podnebna aktivistka Greta Thunberg s Švedske, ki je o pomembnosti podnebnih sprememb najprej prepričala svoje starše, zdaj pa nagovarja ves svet. Sprožila je val protestov, na katerih je na tisoče mladih politikom in gospodarstvenikom očita, da uničujejo njihovo prihodnost (in otroštvo) ter jih glasno opozarja, da planeta B ni.

paddy o sullivan rsmlgiahfou unsplash

Če je lahko eno samo dekle sprožilo tolikšen odziv, se lahko tudi vsak od nas potrudi in za okolje stori vsaj nekaj malega. Saj veš – že iskra lahko zaneti požar, torej vsaka malenkost šteje. Kaj lahko storiš vsak dan? Namesto da se po opravkih odpelješ z avtomobilom, pojdi raje peš, sedi na kolo ali uporabi javni prevoz. Recikliraj! Ob nakupovanju se izogni izdelkom, ki so oviti v veliko količino embalaže. Porabi manj tople vode – že če se tuširaš manj časa z le nekoliko hladnejšo vodo, pripomoreš k zmanjšanju ogljikovega dioksida v ozračju. Izklopi elektronske naprave, ko jih ne uporabljaš. Veliko lahko za okolje narediš tudi s spremembo načina prehranjevanja – jej lokalno hrano ali jo poskusi pridelati sam in zmanjšaj količino zaužitega mesa. In seveda – pogovarjaj se z drugimi o podnebnih spremembah in tako razširi svoje vedenje in drugim pomagaj pridobiti novo znanje.