Ko sem se februarja po štirih letih vrnila v to čudovito deželo, si nisem mislila, da bo moje poležavanje na plaži, raziskovanje okolice mesta Nelson in načrtovanje novih poti po novozelandskih otokih zelo kmalu ustavila novica, da se država »Dolgega belega oblaka«, kot ji pravijo, zaradi Covid-19 – koronavirusa bolj ali manj ustavlja.
Nova Zelandija je dežela, ki je ob izbruhu virusa v nekaj dneh uvedla eno najstrožjih karanten na svetu. S stopnje 3 na stopnjo 4, ki je najstrožja, smo prešli v dveh dneh – takrat so se zaprle šole, univerze, muzeji, trgovski centri itd. Hkrati so se zaprle vse restavracije in bari, dovoljena ni niti dostava. Država je praktično obstala. Novozelandci se kljub prvim potrjenim primerom, ko je eden izmed okuženih obiskal še koncert v Aucklandu, zelo strogo držijo pravil. Hkrati je na ulicah veliko policije, ki preverjajo razloge za vožnjo – v avtu je lahko le ena oseba, ki mora imeti dober razlog za vožnjo (skoraj da edini sprejemljiv je nakup v trgovini ali lekarni, ki ga moraš tudi dokazati). Sicer je dovoljeno, da se gibaš v svoji soseski – do tja, kamor lahko greš še peš in ne z avtomobilom. Vsak teden se uvajajo tudi dodatne omejitve – od prejšnje srede je prepovedano plavanje, potapljanje, supanje itd. Strogo se upošteva razdalja, a kljub socialnemu prepadu, ki jim je sicer tuj, so Novozelandci ohranili pozitivni odnos in te ob srečanju na ulici vedno nagovorijo, povprašajo po zdravju, kako preživljaš karanteno ali te nasmejijo s komentarjem, da »umik ni nič osebnega!«
Odprte so samo prehrambne trgovine in tiste, ki zagotavljajo najnujnejše potrebščine. V to je vključena tudi lekarna. Pred kratko napovedjo »lockdowna« se je čutila rahla panika v trgovskih centrih, tudi pri nas so bile police s toaletnim papirjem, rižem, moko, testeninami prazne, sedaj pa so trgovine dobro založene, dostavo pa jih nudi samo nekaj, pri čemer upoštevajo, da imajo prednost osebe s posebnimi potrebami, rizične skupine, upokojenci itd. Kot je Novozelandcem v navadi, so tudi tokrat stopili skupaj in se organizirali prek družbenih omrežij ter javno in glasno podprli lokalne pridelovalce ter si ponudili medsebojno pomoč v času vsaj štirih tednov karantene. Zgodilo se je tudi, da si ljudje pomagajo tako, da gredo drug za drugega v trgovino, kdaj pa tudi plačajo račun z nasmehom na obrazu pa pripomnijo: »Just enjoy!« – slednje se je zgodilo nam.
Potovanje po državi bo še nekaj časa onemogočeno. Nekateri, ki se ukvarjajo s turizmom, so svoje aranžmaje odpovedali tudi do konca avgusta, ko upajo, da bodo ukrepi skorajda izzveneli. Po podatkih premierke je trenutno na otokih »ujetih« vsaj 100.000 turistov. Kdaj bo država odprla meje, ni znano, a po napovedih lahko to traja še več mesecev. Načrt je, da se najprej »pozdravi« Nova Zelandija, da življenje steče v normalni tir, šele nato se odprejo zunanje meje. Tako se omenja tudi obdobje od leta do 18 mesecev. Ekonomski izpad in izguba služb pa je že zdaj glavna tema pri iskanju rešitev.
Osebno si dneve v karanteni krajšam s sprehodi do morja, vožnjo s kolesom itd. Na plažo nam trenutno ni dovoljeno, saj bi morali za pot do tja sesti v avto. Počasi prehajamo na zimski čas, zato še tople in čudovite dneve preživljamo v naravi ali se odpravimo na bližnji hrib. Življenje se je umirilo, kar pa ni ustavilo novozelandske pozitivne energije in zabavnega značaja ljudi. Na ulici se pred svojim dovozom vsak dan ob isti uri zberejo sosedi in se družijo. Tako »na daljavo« v zadnjih dneh praznujejo tudi rojstne dneve. Zaživela pa je še ena akcija – Teddy bear hunt, pri čemer so na okna hiš dali plišaste igračke, da bi nasmejali in razveselili otroke, ki se sprehajajo mimo. Tako skorajda ni hiše, ki ne bi imela vsaj enega medvedka na okenski polici. Nova pobuda premierke pa so izrezana in pobarvana jajčka na okenskih steklih. Premierka je sicer tista, ki vsak dan znova podaja izjave, odgovarja na vprašanja novinarjev, ko pa se vrne domov, pa državljanom omogoči še »chat v dnevni sobi«, ko se javi v trenirki in copatih z domačega kavča in odgovarja v živo na vprašanja na Facebooku.
Medtem ko smo preživeli štiri tedne karantene, smo dočakali tudi, kaj se bo zgodilo po 22. aprilu – ali ostajamo na stopnji 4 ali se ukrepi znižajo na tretjo stopnjo. Odločitev je padla in premierka je sporočila, da stopnja 4 ostaja do ponedeljka, 27. aprila, nato sledita dva tedna stopnje 3. Po dveh tednih bo narejen pregled in sledile bodo nadaljnje odločitve. S torkom se odpirajo šole, restavracijam in barom bo omogočena dostava ali »take away«, odpirajo se nekatera »non-essential« podjetja, omejitev gibanja bo od zdaj na malce večjem območju kot do sedaj, ko smo bili omejeni na sosesko. Možno se bo usesti v avto in odpeljati na plažo, česar se že zelo veselimo. Številke zadnjih dni kažejo na to, da je v državi trenutno nekaj manj kot 1500 okuženih ter 13 smrtnih žrtev. Dnevno se število povprečno poveča za deset okuženih, kar je veliko manj kot na začetku, ko je bilo dnevno okuženih tudi do sto ljudi.
Vsi, ki smo tukaj, se v en glas strinjamo, da je Nova Zelandija odlična izbira za »biti ujet na mestu«, če je to potrebno. Vsi pa že pridno delamo načrte, kaj po karanteni, kam se bomo spet odpravili in kje si bomo privoščili fish and chips, na katero plažo bomo najprej zavili, predvsem pa, kako se bomo spet opravili v čudovite novozelandske kraje, plavali z delfini, opazovali sončne zahode s hribov ter pred zimo skočili v morje ali jezero. Vsi torej upamo, da se stanje ne poslabša, da bomo vsi zdravi in da se življenje vrne v tirnice, ko bomo lahko potovali po eni najlepših držav na svetu ter se prepustili novozelandskemu »Everything is ok, mate!« duhu.
