Nomago nasveti

Temačni turizem: zgovorna tišina

datum objave | 26. februar 2020
831

Potujemo, da bi življenje vdihnili s polnimi pljuči. Da bi čim več doživeli. Uživali. Tu in tam pa tudi, da bi si ogledali prizorišča grozot, ki so zaznamovale človeško zgodovino. Obiskovanje krajev s temačno preteklostjo ima poseben vpliv – namesto da iščeš najboljši kot za ustvarjanje čim lepše fotografije za na Instagram, kar je običajno početje na vizualno privlačnih turističnih destinacijah, se za nekaj trenutkov oviješ v tišino, ki da prostor premisleku.

černobil

Turistično zanimanje za kraje s temačno preteklostjo ima ime – temačni turizem. Pod to vejo turizma uvrščamo obiskovanje prizorišč, zgodovinsko povezanih s smrtjo in tragedijo. To seveda ni prijetna in sproščujoča izkušnja, ampak obiskovalca kvečjemu pretrese. Že samo ob ogledu fotografij nekaterih od najbolj obiskanih destinacij temačnega turizma, kot sta samomorilski gozd na Japonskem ali koncentracijsko taborišče Auschwitz, človeka zmrazi. Ampak zakaj je temačni turizem tako priljubljen? Ker da misliti.

Kljub temu da ti kraji niso prav nič sproščujoči, privabljajo številne. Obisk te navda z nekakšnim nadrealističnim občutkom in adrenalinom, predvsem pa ponudi globlje razumevanje sveta. Marsikaj slišiš in prebereš v medijih, a te vseeno žene nekakšna radovednost, kako je kraj videti v živo. Zaradi številnih zgodb o teh krajih so nam blizu, hkrati pa jih zaradi grozljivih dogodkov dojemamo kot nekaj povsem tujega. Izbrali smo štiri, katerih obisk se ti bo zagotovo zasidral globoko v spomin.

Koncentracijsko taborišče Auschwitz – pot v smrt

Auschwitz

Med najbolj temačna poglavja človeške zgodovine zagotovo sodi Auschwitz. Koncentracijsko taborišče na Poljskem, sprva zgrajeno kot delovno taborišče, nato pa uporabljeno tudi kot prostor, kjer so nacisti med drugo svetovno vojno pobijali predvsem Jude, pa tudi Rome, Slovane, duševno bolne in istospolno usmerjene.

V plinske celice, kjer so iztrebljali »manjvredno prebivalstvo«, je šlo 2500 ljudi naenkrat. Nad vhodom v taborišče je še vedno napis Arbeit macht frei, v prevodu Delo osvobaja, geslo Karla Marxa, cinično namenjeno tistim, ki so širili njegove ideje. Življenje je tam izgubilo več kot milijon oseb.

Tisti, ki so prizorišče množičnih pobojev obiskali, pravijo, da je presenetljiva predvsem razsežnost. Ko se v skupini obiskovalcev bližaš stavbam, kjer so se dogajale nepojemljive grozote, pa skupino počasi obda tišina. Srh te spreleti ob pogledu na tuše, nameščene v plinskih celicah, ki so bili tam, da med ljudmi ne bi povzročili panike. Rekli so jim namreč, da jih peljejo na tuširanje, v resnici pa ti tuši z vodovodom niso bili nikoli povezani.

Ob koncu vojne so štiri plinske celice in krematorij, namenjen sežiganju trupel, nacisti uničili, da bi zabrisali sledi. Poljske oblasti so nekatere objekte kasneje prenovile, taborišče pa odprle kot muzej, posvečen žrtvam nacizma.

Aokigahara na Japonskem – gozd smrti

Aokigahara

Gozd ob vznožju japonske svete gore Fudži, imenovan Aokigahara, je na prvi pogled na fotografijah videti precej pomirjujoče. A gre za zlovešči gozd, ki je dobil vzdevek »gozd samomorilcev«. Tam so namreč leta 2003 našli kar 105 trupel oseb, ki so se obesile. O gozdu že od nekdaj krožijo številne legende – tam naj bi prebivali duhovi umrlih.

Obisk je posebna izkušnja, saj tam drevesa rastejo tako na gosto, da tudi veter bolj poredko zapiha, zato je gozd neobičajno tih in srhljiv. Kljub številnim opozorilnim znakom, ki obiskovalce pozivajo, naj premislijo o svojih dejanjih, številni tam še vedno storijo samomor. Japonci si sicer ne želijo, da bi ljudje ta gozd povezovali s samomori, zato so nehali objavljati novejše podatke o številu samomorilcev. Pravijo, da naj bi se tam še vedno ubilo približno sto oseb na leto, pojavljajo pa se tudi ugibanja o tem, da je v gozdu skritih še veliko neodkritih trupel.

Nacionalni spominski muzej 11. september – Manhattan, prekrit s prahom

wtc memorial

Skoraj 13 let po grozovitem terorističnem napadu na WTC v New Yorku so tam odprli muzej, posvečen žrtvam, umrlim leta 2001. Začetek 21. stoletja je zaznamoval napad, ki ga je organizirala islamska teroristična skupina Al Kaida. Ugrabili so štiri ameriška potniška letala, dve od njih sta se načrtno zaleteli v stolpnici WTC. Dvojčka je nato zajel požar, zaradi česar sta se porušila, prvi že v roku ene ure po trku. Tretje ugrabljeno letalo je zadelo eno od kril Pentagona, četrto pa strmoglavilo na polje.

Dogodek je največji napad na ZDA na njihovem ozemlju v zgodovini. Umrlo je več kot tri tisoč oseb, stroški pospravljanja ruševin, ki so ostale po napadu, so ocenjeni na več sto milijonov dolarjev. S prahom, ki je ob dogodku nastal, je bil Manhattan prekrit več dni, šele dober teden kasneje je bilo to območje uradno »varno za dihanje«.

Grozljivi dogodek spremljajo številne teorije zarote, med njimi so recimo namigovanja, da naj bi za napad vedeli nekateri ljudje, ki so takrat zasedali pomembne položaje v politiki in gospodarstvu.

Černobil – mesto duhov

černobil

Ukrajinsko mesto Černobil je znano po jedrski nesreči, ki se je zaradi človeške napake zgodila 26. aprila 1986 v tamkajšnji jedrski elektrarni. Zaradi obsežnega širjenja radioaktivnih delcev – dosegli so tudi Skandinavijo, Veliko Britanijo in vzhodni del ZDA – je bilo evakuiranih in preseljenih okoli 350 tisoč oseb. Ker se je katastrofalna nesreča zgodila v času, ko je svet delila železna zavesa, iz Moskve v Evropo novice o nevarnosti radioaktivnih delcev niso sporočili takoj, zato so v Sloveniji za radioaktivni oblak izvedeli šele, ko je bil že nad pokrajino. Ko so sevanje dva dni po nesreči zaznali v jedrski elektrarni na Švedskem, so sprva mislili, da je razneslo atomsko bombo.

Zakaj je ta nesreča tako odmevna? Ker imajo radioaktivni delci močan vpliv na zdravje. Po ocenah iz leta 2005 naj bi pri otrocih in mladih černobilska nesreča povzročila vsaj devet smrti, približno štiri tisoč pa naj bi jih zbolelo za rakom ščitnice. Bolnišnico v Kijevu, ustanovljeno posebej za žrtve sevanja, letno obišče okoli 15 tisoč ljudi. Več kot 30 let po nesreči je območje še vedno neprimerno za gospodarsko dejavnost.

černobil

Pred nesrečo je bil Černobil mesto z več kot 14 tisoč prebivalci. Danes sta tam dve trgovini in hotel za turiste, ki so dovolj pogumni, da kraj obiščejo. Tam se lahko zadržuješ samo v spremstvu vodiča, turistov, ki se opogumijo, pa je letno okoli deset tisoč.

Temačni turizem se v svojem bistvu razlikuje od drugih vrst turizma, ki so namenjene predvsem določeni obliki sprostitve. O prizoriščih grozot ogromnih razsežnosti veliko slišiš že v času šolanja, a ogledovanje teh krajev in razmišljanje o tem ima en bistven namen – v naših glavah jasno zasidrati zavedanje, da se kaj takšnega ne sme ponoviti.

Bi se z nami odpravil na potovanje po Ukrajini, kjer bomo tudi raziskovali Černobil? Pokliči 080 47 72 ali se oglasi v poslovalnici Nomago Travel.

Država Ukrajina
Trajanje 5 dni
Stil potovanja Avantura
Starostna omejitev 16+