Sem Sandra, neozdravljiva popotnica in blogerka/vlogerka, ki svet vedno raziskuje s kamero v roki. Po štirih letih življenja v Londonu sem lani urbano džunglo ponovno zamenjala za zeleno Slovenijo, zaneslo pa me je tudi na Novo Zelandijo, v Namibijo ter pravo pravcato džunglo jugovzhodne Azije.
Si vedel/a, da Borneo ni edini otok, kjer lahko v divjini opazuješ orangutane? Najdeš jih tudi v deževnem gozdu severne Sumatre, zaenkrat še precej skritem kotičku Indonezije. Približno 90 km (oziroma štiri ure vožnje po “zjahanih” cestah) stran od velemesta Medan, kjer je glavno mednarodno letališče, se nahaja vasica Bukit Lawang, kamor sem se v preteklem poletju odpravila tudi sama. Je eden tistih krajev, ki se zdi popolnoma odrezan od sveta. Levi in desni breg reke povezujejo samo viseči mostovi, tople vode in podobnega luksuza ni niti v boljših nastanitvah, najbližji bankomat pa je 12 km stran, zato s seboj nujno prinesi gotovino.
Bukit Lawang leži na samem robu narodnega parka Gunung Leuser in je idealno izhodišče za treking po džungli, kjer prebivajo skoraj izumrli sumatranski tigri, nosorogi in sloni ter vrsta ptic, plazilcev in opic. Tudi kritično ogroženi sumatranski orangutani, ki jih je zaradi nelegalnega trgovanja in krčenja njihovega življenjskega prostora za nasade palm, iz katerih pridelujejo palmovo olje, danes manj kot 15.000. Ko sem se vozila proti Bukit Lawangu, sem ob cesti z lastnimi očmi opazovala uničevanje deževnega gozda in ogromne, čisto nove plantaže palm – res žalosten prizor, ko se zaveš, kakšne so posledice …
Prav zaradi čedalje večje ogroženosti teh miroljubnih primatov so leta 1973 v vasi odprli rehabilitacijski center, kjer so osirotele mladiče in orangutane, rešene iz ujetništva, pripravljali na ponovno življenje v divjini. To jim je uspelo tudi s pomočjo ploščadi v džungli, kamor so jim skrbniki nosili hrano, dokler si je niso bili sposobni najti sami. Ploščad pa je na žalost sčasoma s seboj prinesla tudi temno stran turizma …
Čeprav so bili vsi orangutani že uspešno integrirani v naravno okolje, center pa zaprt, so jo lokalni prebivalci še naprej izkoriščali, saj je v vas privabljala turiste. Orangutani so tako spet postajali odvisni od človeka – lažje je seveda priti po hrano kot jo poiskati sam. Zaradi te kontroverznosti so jo nekaj let nazaj dokončno odstranili, to pa ne pomeni, da se je s tem končal tudi neetičen živalski turizem.
Precej vodičev (v džunglo se zaradi nevarnosti ne smeš odpraviti sam) s seboj še vedno nosi hrano za privabljanje orangutanov, da turisti lahko z njimi delajo ‘selfije’. To početje je nevarno tako za ljudi kot za živali. Ljudje lahko orangutane okužimo z raznimi boleznimi, oni pa s tem prevzemajo nezdrave vedenjske vzorce – do mimoidočih se večkrat vedejo agresivno, če od njih ne dobijo pričakovane hrane.
Preden si rezerviraš treking, zato res nujno preveri, s katerim vodičem oziroma agencijo se odpravljaš. Poišči tistega, ki mu je zaščita živali in okolja prioriteta. Če zagotavlja (bližnje) srečanje z orangutanom, je to slab znak. Na trekingu se orangutanov (ter ostalih živali) namreč ne sme hraniti ter se jim približevati na manj kot 10 metrov.
Strahu, da jih sploh ne vidiš, pa drugače ni. Jaz sem prva dva orangutančka v krošnjah opazila že v prvi uri trekinga, za ovinkom pa nas je na tleh pričakal še alfa samec. Od navdušenja sem imela kar solzne oči, ko se nam je začel približevati, pa sem jo s polno dozo adrenalina v krvi hitro popihala nazaj. Zame je bila to ena izmed najbolj nepozabnih izkušenj v življenju in poleg tega še nekakšna naravovarstvena brca v rit.
Na treking in opazovanje orangutanov se lahko odpraviš za pol dneva ali pa tudi za več dni. Poldnevni treking za nas Slovence, ki smo navajeni hribolazenja, ni preveč zahteven, medtem ko moraš imeti za večdnevnega zaradi napornega terena kar nekaj kondicije. V obeh primerih pa se pripravi na utrujajočo vročino in vlago – po trekingu ti bo tisti ledeni tuš prav sedel, verjemi mi! No, osvežiš se lahko že prej, saj se lahko s trekinga vrneš tudi s spustom po reki. Jaz raje nisem tvegala utopitve svoje fotografske opreme, zato sem se vrnila peš, sem pa slišala, da je zelo zabavno!
P.S. Preden se odpraviš na treking, poskrbi, da:
- si naneseš močan repelent proti komarjem (v tem predelu lahko pohopsaš tudi malarijo);
- se primerno obuješ (superge so za krajši treking OK);
- nosiš dolge hlače in tanko majico z dolgimi rokavi v svetlih barvah;
- s seboj vzameš ogromno pitne vode
- ter v nahrbtnik spakiraš tudi pelerino, saj te lahko popoldan v džungli preseneti nevihta z močnim nalivom.
Si tudi ti želiš poleteti do Indonezije in z lastnimi očmi opazovati orangutane v divjini ali pa te mika katera druga destinacija? Ne odlašaj, z načrtovanjem nove pustolovščine začni kar danes. Se ne moreš odločiti, kam bi poletel najprej? Pokliči 080 47 72 ali se oglasi v poslovalnici Nomago Travel in pomagali ti bomo izbrati najboljšo destinacijo zate.
