Delo v tujini

Zakaj sem se odločila za poletno delo v ZDA

avtor | Nina Vodeb
datum objave | 14. junija 2019
795

Nemalokrat se v zimskem času, ko se dolgi temni dnevi vlečejo v nedogled, sončnim žarkom pa megla vztrajno že več dni zapored preprečuje, da bi posijali v glave nejevoljnih ljudi, v nas prebudi občutek, da je treba nekaj spremeniti. To ne pomeni, da je s tem, kar trenutno počnemo, karkoli narobe, sploh ne. Pri meni je šlo bolj za to, da se mi je moj vsakdan zdel preveč ustaljen in premalo razgiban za enaindvajsetletno študentko.

old 1130737 960 720

Vsako študijsko leto sem se trudila s predmeti na faksu opraviti čim prej, da lahko poleti garam za tiste dobre 4 evre na uro in potem septembra odidem za teden dni na morje. Že dolgo sem se zavedala, da obstaja tudi drugačen način poletnega zaslužka, ki je bistveno višji od tega doma, kjer pa denar v resnici sploh ni primarnega pomena. Poleg dela ti je namreč omogočeno še spoznavanje ameriške kulture, obisk okoliških mest in držav, piljenje angleščine, širjenje novih poznanstev in na koncu še mesec dni potovanja po mili volji.

V podzavest mi je vsake toliko časa kot opomnik iz sanj prišla misel, ki je vodila moje prste po tipkovnici prenosnika, da so v iskalno okence vtipkali že ponujeno besedno zvezo »poletno delo v ZDA«. Kar tako, ker sem ravno imela čas, sem brala vtise že opogumljenih vrstnikov, ki so svojo »najboljšo izkušnjo v življenju« in »najboljše poletje do sedaj« opisovali prek blogov in fotografij. Preštudirala sem vse programe, vedela sem za vse ponujene delodajalce in na zemljevidu preučila vse lokacije ponujenih del – vse to, kot sem že omenila, kar tako, ker sem imela preveč časa. Vsaj tako sem si govorila. Eno je sanjariti o nečem velikem, kar si želiš že odkar si po televiziji gledal neskončne ceste in neokrnjeno naravo nacionalnih parkov, velikih kot tvoja domača država, drugo pa je zbrati pogum, se brcniti v tazadnjo, našparati začetni denar, ki ga moraš vložiti v program, razložiti bližnjim, da štirje meseci od doma še niso konec sveta, da ne boš stradal in da tvojega letala ne bodo ugrabili teroristi. V neki točki sem si morala priznati, da ne brskam po spletu kar v tri dni in da si izkušnje, kot je poletno delo v ZDA, zares močno želim.

Vedela sem, da bom doma »zamudila« celo poletje, da bom morala na faksu z izpiti opraviti že v začetku junija in da bom morala malo bolj paziti, kako porabljam svoj denar, pa vendar je vse našteto veliko lažje opraviti, če imaš zastavljen cilj in če je volja po uresničitvi le-tega dovolj velika. Prijavila sem se na Footprintse in od tam naprej je vodenje formalne papirologije prevzela agencija Nomago Travel.

V novo leto sem tako vstopila drugače kot po navadi, z jasnim ciljem in vedenjem, kaj me čaka čez pol leta. Vedela sem, da bo z urejanjem papirjev veliko dela, vseeno pa me je količina zahtevanih odgovorov vseeno presenetila. Ko sem začela z izpolnjevanjem, vprašanjem kar ni in ni bilo konca, moj »mail box« je bil poln opomnikov z navodili, kaj moram še izpolniti, kaj dostaviti na agencijo, kdaj se slišim z delodajalcem, opomnikov za plačilo obrokov … Še nedolgo nazaj bi nad vsem skupaj najbrž obupala, ko pa imaš pred očmi sliko lokacije, kjer boš preživel celo poletje, ko veš, za kaj se trudiš, je vse skupaj veliko lažje. Res je, da sem izbrala Placement program, kjer ti agencija pomaga in te vodi ves čas, kar ti po mojem mnenju olajša delo za vsaj 80 % in v tej točki bi se rada zahvalila celotni ekipi, ki je odgovarjala na moje maile telefonske klice, ko mi kaj ni bilo jasno.

airport 2373727 1920

Danes je nedelja, 19. maj. Čez točno tri tedne se bo moje težko pričakovano poletje končno začelo. Delodajalca v zvezni državi New Hampshire, v velikem družinskem kampu RDC Squam ob ogromnem jezeru Squam lake, imam potrjenega že od marca. Z njim sem opravila intervju, urejeno imam zdravstveno zavarovanje, pred dnevi sem na ameriški ambasadi prevzela tudi J1 vizo, ki študentom poleg poletnega dela v ZDA omogoča tudi mesec dni potovanja po ZDA po opravljenem delu.Čaka me še nekaj izpitov na faksu in delovnih dni v službi, pakiranje in nakup nekaterih stvari, za katere prej niti ne pomisliš, da jih boš morda potreboval. Ni me strah, imam pa čuden občutek, ko pomislim na pot. Meseci pričakovanj, trdega dela in sanjarjenja o izkušnji, ki se sedaj bliža s svetlobno hitrostjo. Pot v neznano, tisoče kilometrov stran od domače postelje, od ljudi, ki jih imaš rad in predvsem želja po tem, da se soočiš sam s sabo in odideš nekam popolnoma sam …

boston 1575977 340

Tako kot vsi, ki so se letos prijavili na delo, se odhoda že zelo veselim. Seveda me malo skrbi, kako se bom recimo z dvema ogromnima kovčkoma na prestopu v Istanbulu znašla na letališču. Skrbi me, kako bom potem v Bostonu prišla do hostla in prenočila, ter naslednje jutro s pravim avtobusom nadaljevala pot do svojega delodajalca. Če me ne bi nič skrbelo, bi bila najbrž malo čudna. Prav ta skrb pa je v resnici ena velika bomba adrenalina, in občutek, ki ga imaš ob misli na poletje, ki te čaka, je neprecenljiv.

Ali je poletno delo zame?