Iz prve roke

Življenjski stroški v Dubaju

datum objave | 03. junij 2015
15462

V Dubaju spet pada dež in Tjaša je končno spisala nov post. No, ne, lažem! V Dubaju ne duha ne sluha o dežju, danes imamo prav prijetnih 38°C, kuhali smo se pa tudi že na krasnih 44°C, ampak pustimo zdaj vreme. Tokrat mi je najprej malo ponagajala tehnika pa nova služba in vsi mogoči projekti in … Izgovori, izgovori, ja saj vem.

Okej,
kje naj začnem? V Dubaju sva že eno leto. Eno leto! Uau! No, v bistvu že cel mesec in pol več kot eno leto.
Včasih se mi zdi, kot da sva prišla tri dni nazaj, spet v naslednji sekundi pa se mi zdi, kot da sva tukaj že pet let. Čas na tem koncu sveta definitivno teče šestkrat hitreje kot doma, ampak okej, to smo že zdavnaj ugotovili in potrdili. Sem pa pred dnevi ugotovila oziroma prišla do spoznanja, da sem zdaj po tristopetinšestdesetih dneh in še nekaj plusa, končno v fazi, ko mi je to mesto že zagotovo in dokončno zlezlo pod kožo. Sem v točno tisti fazi, ko si v najboljši formi, če veste kaj mislim. Ta trenutek bi moj Dubaj noro pogrešala, če bi mi nekdo rekel, da je čas, da spet spakiram kufre. Če ne drugega, se nama je v enem letu nabralo toliko stvari, da bi bila selitev spet totalna nočna mora.

Da je šlo eno leto res noro hitro mimo potrjuje tudi dejstvo, da so se vmes zgodili trije dojenčki. No, verjetno se jih je poleg teh treh še en milijon in pol, ampak te trije me čakajo doma in že res komaj čakam, da jih spoznam. Vmes smo praznovali dve tridesetki, khm no, sva praznovala. Vmes sva preživela vsaj ene štiri peščene viharje, luštna zadeva ni kaj, a ne Maja? Praznovala božič v puščavi, postala obsedena z libanonsko hrano, se kopala tudi januarja, spoznala, da je vlaga v kombinaciji z visokimi temperaturami ubijalski duo, odkrila, da je datljev šejk nekaj najboljšega na svetu, se naučila tudi 5 arabskih besed in dešifrirala tudi indijsko angleščino. Imela pa sva tudi super obiske, spoznala res kul ljudi in postala še bolj hvaležna za to noro življensko izkušnjo.

Sem pa po prvem letu življenja v Dubaju ugotovila, da bom iz Dubaja zagotovo prinesla veliko več življenjskih izkušenj, kot česarkoli drugega. Pa saj ne, da sem šla v Dubaj z namenom, da se bom domov vrnila z vrečami denarja, a vseeno. V tem trenutku mi je jasno, da je ta izkušnja postala veliko več, kot samo delo in denar. Čisto osnovni življenjski stroški so tukaj zares visoki. V podrobnosti se ne bi rada spuščala, ker vem, da me boste sicer lovili za vsako številko.
Oooo ja, takšni pač ste. Nekdo porabi več, nekdo manj. Spet nekdo drug ima višjo plačo, tretji drugačne potrebe in četrti je tukaj samo na počitnicah. Jaz pa lahko sodim samo po svojih/najinih izkušnjah.

Pa začnimo.

Recimo, da je mesečni dohodek Evropejca nekje med 12.000 – 20.000 AED, kar je v grobem preračunu 2.925 – 4.875€. Vsekakor pa je lahko tudi veliko manj ali pa veliko več. Ljudje pa tukaj delajo tudi za 900 AED. V trgovinah za dobrih 2.500 AED, morda 3.000 AED, v gostinskih lokalih za 4.000 – 5.000 AED.

Najemnine za stanovanje se v Dubai Marini, kjer živiva midva gibljejo nekako tako med 75.000 AED (studio, če imaš srečo 1 sobno stanovanje) – 18.290 € na leto, 1.525 € na mesec pa vse do 110.000-150.000 AED letno. Najemnina se v večini plačuje za celo leto vnaprej. Ali pa v največ štirih obrokih. Ko podpišeš pogodbo, hkrati napišeš tudi štiri čeke.
Ja, tukaj se še vedno operira s čeki. Ameriški način pač. Na plačevanje mesečne najemnine kar pozabite. To pride v poštev samo v primeru kratkoročnega najema, za mesec ali dva. Se pa višina najemnine vsekakor razlikuje glede na lokacijo. Bližino metroja, plaže, nakupovalnih centrov in podobno. Primerjajte zdaj to s cenami najemnin za enosobno stanovanje v Sloveniji.

Mesečni stroški so vsekakor odvisni od porabe, a recimo tako za približno predstavo.

  • Voda in elektrika 550-1000 AED – 135 – 225 €
  • Plin se obračunava 3x letno (glede na porabo) 200-300 AED – 48 – 73 €
  • Internet naročnina (osnovna, najnižji paket, brez tv-ja in telefona) 275 AED – 67 €
  • Mobilni telefoni (prepayed varijanta, brez prenosa podatkov, klici in sms sporočila) – 200 AED – 49 €
  • Prevoz (v najinem primeru metro in taxi) – povprečno 2.500 AED – 610 €

Pa pravijo, kako zelo je prevoz v Dubaju poceni. Vsekakor je strošek manjši, če imaš svoj avto, kar pa pomeni ponovno opravljanje celotnega vozniškega izpita, čemur se midva še kar uspešno izogibava.
Večino zanimajo tudi cene prehrambenih izdelkov in za lažjo predstavo o življenju tu, sem primerjala nekaj osnovnih živil. Prva cena je pobrana s spletne trgovine najboljšega soseda. Ta naj bi bil najdražji. Druga cena je cena iz različnih trgovin v Dubaju – tistih, kjer jaz kupujem hrano. Pa da vidimo primerjavo.

  • Barilla penne rigate testenine (500g) – 0,89€/2,45€ (9,95AED)
  • Barilla bazilika omaka za testenine (400g) – 1,59€/3,30€ (13,50AED)
  • Philadelphia sirni namaz (175g) – 1,99€/2,62€ (10,75AED)
  • Ponti balzamičnikis (500ml) – 3,09€/5,73€ (23,50AED)
  • Nutella (400g) – 2,59€/3,84€ (15,75AED)
  • St. Dalfour jam(284g) – 3,29€/3,53€ (14,50AED)
  • Lipton čaj –2,29€/3,00€ (12,25AED)
  • Poli salama (220g) – 1,65€/4,02€ (16,50AED)
  • Pringles originals čips (165g) – 2,19€/2,19€ (9,00AED)
  • Palmolive milo za roke (300ml) – 1,77€/3,00€ (12,25AED)
  • Persil color tekočina za pranje (2,92l) – 9,99€/10,79€ (44,25AED)

In vsekakor bi lahko še naštevala …

Cene sadja in zelenjave so noro visoke, ampak glede na to, da se znamke in države uvoza razlikujejo od tistih pri nas je primerjava čisto brezveze.

Sicer pa samo za okus, tole je trenutna cena nektarin. 13,64 € za kilogram.

S sadjem se bomo torej nažirali, ko bomo na počitnicah v Ljubljani.

Tako! To je le nekaj mesečnih stroškov, ki jih morda lahko primerjate s svojimi. In verjetno bom spet poslušala tisti očitek, da so plače v Dubaju pač trikrat večje, kot pri nas v Sloveniji. Že mogoče, so pa lahko tudi veliko nižje in če boste samo tako, čisto na hitro sešteli zgornje zneske, boste kaj kmalu ugotovili, da se tukaj tudi trikrat več porabi. Spet pa je vse odvisno od posameznika. Nekdo se je v Dubaj preselil z namenom, da denar nalaga na kupček, spet nekdo z namenom, da vsak teden uživa v drugem nočnem klubu in tisti tretji z namenom, da samo preprosto živi.

Vsekakor sta zame kombinacija kave in rogljiča tukaj postala pravi luksuz. V najboljšem primeru boste za to razvado odšteli 25 AED – 6,10€, v najslabšem pa 18AED za kapučino in 12AED za rogljič. Ampak jaz se še enkrat, kot že neštetokrat prej, veselim dejstva, da tudi tukaj še vedno obstajajo stvari, ki se jih ne da kupiti s kartico. Hočeš ali nočeš se naučiš malo morje novih stvari, postaneš druga oseba in predvsem spoznaš kdo si. Zavedaš se dejstva, da si prvič v življenju tujec, expat, po drugi strani pa ti mesto tako zelo zleze pod kožo, da se počutiš, kot da si tukaj doma. Dubaj sem definitivno vzela za svoj drugi dom. In veselim se novih izzivov, ki jih življenje v tem mestu zagotovo še prinaša. Pa tudi poletje bo letos verjetno bolj znosno. Neverjetno kako hitro se človek navadi na +45°C in 88% vlažnost. No, ne, lažem.
Človek se na to kombinacijo nikoli ne navadi. Čez dva meseca bom prav zagotovo jokala, ko bo zunaj zares noro vroče. Človek se na takšno vročino pač nikoli ne navadi, se pa vsekor nanjo prilagodi, potrpi in potem neizmerno uživa tropsko dubajsko zimo.

A kdaj pridem spoznat dojenčke sprašujete? Kmalu. Zares kmalu. Inshallah!

O TJAŠI

Tjaša in her own world je blog o tisti punci, ki je se je skupaj z možem iz Ljubljane preselila v Dubaj. Tjaša je vedno v iskanju najboljšega kapučina, za zajtrk ima najraje francoski rogljič, obožuje dobre knjige, je zaljubljena v poletje in vse kar spada zraven. Navdušena nad dejstvom, da so zimski čevlji ostali doma je šele pred kratkim ugotovila, da v Dubaju vsekakor pogreša kakšno kapljo dežja, snega pa niti malo. Spremljajte njeno novo in nikoli dolgočasno življenje v arabskem svetu, kjer kot sama pravi, nikoli ne zmanjka norih zgodb.